|
Jure Mikuž
»Umetnik je navadno sam s problematiko svojega poklica in smerjo, ki si jo je zastavil ali mu je bila nagonsko nakazana. Živi v svojem svetu in doseže resnične rezultate le kot iskalec - samotar. Umetniško delo je sad počasne, dolge nosečnosti, in ko naposled mislimo, da lahko že upodobimo idejo, ki smo jo dolgo negovali, se često zgodi, da nam materija kljubuje, saj ima tudi ona svoje zakone.
Vsaka umetnina ima svoj krvni obtok: če neka oblika ali barva ni na pravem mestu, se obtok ustavi, ravnotežje se prelomi. Mnogokrat je potreben dolgotrajen trud in iskanje, a v trenutku, ko smo že obupavali, se lahko zgodi čudež: najbolj gluha materija zaživi s silno izrazno močjo. Umetnik je takrat dosegel konkubij oblike in vsebine«.
|
|
|
Fantazija na gradu
Giulio Montenero, prevod Magda Jevnikar
Poskusite prepluti Jadransko morje, kot bi bila oba bregova združena. Na začetku je stvar preprosta. Otranto in Dubrovnik sta oba prehod proti Vzhodu. In za Dubrovnikom, v notranjosti dalmatinske obale, je Ohrid, zadnja postaja pred Visokimi vrati, mestece, ki je spodbudilo poenostavljeno bistvenost Le Corbusiera in Spacala. Toda v naslednjem predelu robova ne sovpadata. Benetke se dvigajo samotne v svoji zaprti in nedostopni suverenosti. Nasprotno pa je Reka, prag Zahoda, velikokrat zamenjala svoje prebivalce in svojo usodo. Kot obljuba za bodočo sintezo se končno prikaže Trst, prav nič skrivnostno ali metafizično mesto, ki od vas zahteva le, če ga hočete povsem doumeti, da se samo še malo pomaknete naprej, v zaledje proti severu.
|
|
|
Lojze Spacal in začetki povojnega modernizma
Ivan Sedej
Ob visokem jubileju, ki ga praznuje še ves delaven in poln načrtov tržaški umetnik Lojze Spacal (rodil se je 1907 v Trstu), bi lahko z vznesenimi besedami opisali njegovo umetniško in življenjsko pot. Ugotovili bi lahko, da imamo v njem umetnika, ki je vzpostavil v naši likovni umetnosti evropska merila, obenem pa bi lahko rekli, da je le malo umetnikov našega rodu, ki bi jih svet sprejemal s tako toplino in spoštovanjem! Vendar se nam zdi, da je umetnikov praznik priložnost, da opozorimo na delež njegove umetnosti, ki ima v našem prostoru tudi širše dimenzije, čeravno je vseskozi šlo za umetnost in za oblikovanje nove resničnosti.
|
|
